Trg dela · Plače
Brezposelnost pada, a plače ne sledijo — zakaj je slovensko razmerje med zaposlenostjo in plačami nenavadno?
Stopnja brezposelnosti je na zgodovinsko nizki ravni, a realne plače v nekaterih sektorjih še zaostajajo za inflacijo.
Konec leta 2024 je registrirana brezposelnost v Sloveniji padla na 4,1 % — to je ena najnižjih vrednosti v zadnjih petnajstih letih. Po klasični ekonomski teoriji bi tako nizka brezposelnost morala ustvariti pritisk na rast plač: podjetja tekmujejo za manjši bazen delavcev in morajo ponuditi več. A statistika Banke Slovenije kaže drugačno sliko. V predelovalni industriji, ki zaposluje okrog 180.000 Slovencev, so realne plače — torej nominalne plače, popravljene za inflacijo — v letu 2024 zrasle le za 1,2 %, medtem ko je inflacija v istem obdobju znašala 3,8 %. Realna kupna moč zaposlenih v tem sektorju je torej padla. Zakaj? Ekonomisti navajajo več strukturnih razlogov. Prvič, velik delež slovenskega izvoza gre v Nemčijo in Avstrijo, kjer je povpraševanje v zadnjih dveh letih stagniralo — podjetja so zato ohranila zaposlenost, a stiskala stroškovne pritiske z omejevanjem rasti plač. Drugič, kolektivne pogodbe v nekaterih sektorjih niso bile posodobljene od pred-pandemičnega obdobja in ne odražajo novih inflacijskih razmer. Tretjič, strukturni premik k bolj produktivnim, a manj številčnim delovnim mestom v digitalnem sektorju zvišuje povprečno plačo na papirju, ne da bi dvignil plačo tipičnega delavca. To je statistični pojav, ki ga ekonomisti imenujejo kompozicijski učinek. Za bralca je sporočilo preprosto: nizka brezposelnost je dobra novica, a ne zagotavlja samodejno višje kupne moči. Slediti je treba realnim plačam po sektorjih — in te podatke ti bomo prinašali vsak mesec.